Selvapiana

Selvapiana velja za eno vidnejših kleti področja Chianti Rufina. Gre za najmanjšo apelacijo v Chiantiju (približno 600 hektarjev), ki pa je zaradi svoje najsevernejše lege tudi med bolj specifičnimi. Hladen veter, ki se vije po dolini reke Sieve vinom daje fineso in eksresijo s katero se lahko enači le nekaj vin območja Chianti Classico. Slevapiana velja za najbolj poznano in spoštovano klet, ki prideluje to specifično različico vin Chianti Rufina.

Selvapiana je obenem ena od dveh kleti, ki prideluje vino iz območja Pomino DOC, območja, ki ga je leta 1716 opisal Cosimo III de Medici kot eno boljših za pridelavo tega plemeitega vina. Gre za prvi dekret, ki opisuje lege, načne pridelave in natančno definira sorte iz katerih se lahko prideluje Pomino, Chianti Classico, Chianti Rufina, Carmignano ter Valdarno Superiore in je bil tudi podlaga za pripravo prvih DOC vin v Italiji. Izvleček dekreta, ki opisuje lege Pomino je upodobljen tudi na etiketah tega vina.

Federico Giuntini Masseti skrbi za posest, ki se nahaja severno od vasi Pontassieve in je od leta 2003 preumserjena v ekološko predelavo. Kmetija se razteza čez 250 hektarjev od katerih je 60 posajenih s trto (95 % sangiovese), 36 z oljkami, ostalo pa so gozdne površine. Večina vinogradov gleda na zahod, z izjemo njihovega vinograda Bucerchiale iz katerega pridelajo isto imensko vino, ki je njihov paradni konj – ta je usmerjen na jugo zahod.

Selvapiana je bila zaradi svoje lokacije zgodovinsko zanimiva, saj je zaradi bližine reke Sieve zrak hladnejši in čistejši. To prednost so izkoriščali Florentinski plemiči, ki so se tja umikali pred vročimi mestnimi poletnimi dnevi. Posest, ki je bila postavljena kot srednjeveški grad z dvema oglednima stolpoma, je najprej spremenil v polento rezidenco Florentinski škof, od njega pa so lastništvo prevzeli bogati trgovci. Leta 1827 je posest prešla v last družine Ginutini, družina bančnikov iz Firenc.